Energetski transformatorji so eden glavnih delov opreme v elektrarnah in transformatorskih postajah. Transformatorji služijo več funkcijam: ne le zvišajo napetost za dostavo električne energije v uporabniško območje, ampak tudi znižajo napetost za doseganje različnih ravni uporabe. Skratka, transformatorji morajo doseči napetostni korak{2}}navzgor in korak{3}}dol. Med prenosom električne energije v elektroenergetskem sistemu neizogibno pride do izgub napetosti in moči. Pri prenosu enake moči je izguba napetosti obratno sorazmerna z napetostjo, izguba moči pa obratno sorazmerna s kvadratom napetosti. Uporaba transformatorjev za dvig napetosti zmanjša izgube pri prenosu.
Transformator je sestavljen iz dveh ali več navitij tuljav, navitih na isto železno jedro. Navitja sta povezana z izmeničnim magnetnim poljem in delujeta po principu elektromagnetne indukcije. Mesto namestitve transformatorja mora olajšati delovanje, vzdrževanje in transport ter mora biti izbrano na varnem in zanesljivem mestu. Pri uporabi transformatorja mora biti njegova nazivna zmogljivost ustrezno izbrana. Ko transformator deluje brez-obremenitve, potrebuje veliko količino jalove moči. To jalovo moč mora zagotoviti napajalni sistem. Izbira transformatorja s pretirano veliko zmogljivostjo ne samo poveča začetno naložbo, temveč tudi prisili transformator, da dlje časa deluje brez-obremenitve ali z majhno-obremenitvijo. To poveča delež izgub-brez obremenitve, zniža faktor moči in poveča izgube v omrežju, zaradi česar delovanje ni niti ekonomično niti učinkovito. Nasprotno pa bo izbira transformatorja s pretirano majhno zmogljivostjo povzročila, da bo dalj časa preobremenjen, kar lahko poškoduje opremo. Zato je treba nazivno moč transformatorja izbrati glede na zahtevano električno obremenitev in ne sme biti prevelika ali premajhna.